Prehranska dopolnila lahko vsebujejo tudi aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastline in rastlinske izvlečke ne smejo vsebovati tistih vrst, ki jih je dovoljeno tržiti le kot zdravila . Prehranska dopolnila, ki vsebujejo vitamine in minerale, morajo vsebovati odmerke manjše od tistih, ki se jih sme tržiti le kot v zdravilih.
V ZDA so prehranska dopolnila definirana širše , tako da vključujejo tudi vsa zdravila rastlinskega izvora
Od zdravil se prehranska dopolnila razlikujejo tudi po tem, da jim ne pripisujemo zdravilnih učinkov. Meja med »hranilnim in fiziološkim učinkom« ter »zdravilnim učinkom« ni popolnoma jasna. Ker zakonodaja za prehranska dopolnila določa bistveno milejše kriterije o kvaliteti, kot so le ta pri zdravilih, skušajo proizvajalci včasih zdravila tržiti kot prehranska dopolnila. Spori se včasih rešujejo tudi na najvišjih sodiščih
Prehranskim dopolnilom sorodna skupina izdelkov so funkcionalna živila. To so živila, se od ostalih podobnih živil razlikujejo po tem, da jim lahko zaradi povečane vsebnosti posameznih snovi (ali zmanjšane količine npr. soli ali holesterola), lahko pripisujemo vpliv na zdravje.
Najpogostejše skupine prehranskih dopolnil so:
- vitamini
- folna kislina
- hipervitaminoze
- vitamin K
- vitaminoidi
- koencim Q10
- minerali
- lipidi
- esencielne maščobne kisline
- fitosteroli
- bromelain
- esencielne aminokisline
- vlaknine
- inulin
- pektin
- probiotiki
- raztopine za peroralno rehidracijo
- antioksidanti
- fitinska kislina
- pripravki za hujšanje
- hormoni
- melatonin
- matični mleček
- kolostrum
- glukozamin
- beta-glukan
Ni komentarjev:
Objavite komentar